Voščilo
Oh, kako visoko bi morala biti krila gorskih zarij,
da bi se povzpela na mavrične solze
in poletela skupaj tja čez slapove
v nedrja slovenskih dolin
v veselo hrepeneče misli,
nekoga
ob tebi,
bodi to kar si, ljuba moja,
nasmej se ljubezni,
prisluhni neslišnemu,
naj ti božja luč zasije na pogum krhkih dni
in natoči živi vrelec srca
v tvoj kelih zdravja in uspehov
prihajajočega leta.
Toni