Voščilo

10 januarja, 2014 Objavil: Kategorija: Blog Ni komentarjev

Oh, kako visoko bi morala biti krila gorskih zarij,

 da bi se  povzpela  na mavrične solze

 in poletela  skupaj tja čez  slapove

v nedrja slovenskih dolin

 v veselo hrepeneče misli,

 nekoga

ob tebi,

bodi to kar si, ljuba moja,

nasmej se ljubezni,

prisluhni  neslišnemu,

naj ti božja luč zasije na pogum krhkih dni

in natoči živi vrelec  srca

 v tvoj kelih  zdravja in uspehov

prihajajočega leta.

Toni

                                                                                                           

Komentarji so zaprti.